Koncept električnega toka

V elektromagnetizmu se količina električne energije, ki prehaja skozi kateri koli presek prevodnika na enoto časa, imenuje jakost toka ali preprosto električni tok. Simbol za tok je I, enota pa amper (A) ali preprosto »A« (André-Marie Ampère, 1775–1836, francoski fizik in kemik, ki je dosegel izjemne dosežke pri preučevanju elektromagnetnih pojavov in prispeval tudi k matematiki in fiziki. Mednarodna enota za električni tok, amper, je poimenovana po njegovem priimku).
[1] Pravilno usmerjeno gibanje prostih nabojev v prevodniku pod delovanjem sile električnega polja tvori električni tok.
[2] V elektriki je določeno, da je smer usmerjenega toka pozitivnih nabojev smer toka. Poleg tega se v inženirstvu smer usmerjenega toka pozitivnih nabojev uporablja tudi kot smer toka. Velikost toka je izražena z nabojem Q, ki teče skozi presek prevodnika na enoto časa, kar se imenuje jakost toka.
[3] V naravi obstaja veliko vrst nosilcev električnega naboja. Na primer: premični elektroni v prevodnikih, ioni v elektrolitih, elektroni in ioni v plazmi ter kvarki v hadronih. Gibanje teh nosilcev tvori električni tok.